Sedeča meditacija (Žan Rojc)

Sedeča meditacija z zavedanjem dihanja, telesa, zvokov, misli in odprtim zavedanjem.

Transcript

Sedeča meditacija Svoju pozornost privedemo po samezne točke stikanja telesa s podlago.

Preprosto občutimo to dotikanje,

Pritisk,

Občutek teže u telesu.

Zovemo se položaja svojega telesa.

Položaja nog trupa in glave ki počiva na vratu.

Sedaj raširimo zavedanje na prostor okoli nas.

Pred nami,

Za nami,

Ob straneh,

Nad nami in pod nami.

Zauzamemo svoj prostor tu in zdaj.

U nadeljevanju sljedimo vodenju kolikor najbolje lahko,

Vendar ostanimo hkrati tudi pozorni na svojo notranjo mudrost,

Nežni do sebe.

Storimo to kar je za nas u danem trenutku najbolje in sedaj privedemo pozornost k občutenju diha.

Zavedamo se zraka ki s osakim izdihom ustopa u telo in s osakim izdihom telo zapušča.

Zavedamo se me tenko udihujemo in zavedamo se me tenko izdihujemo.

Upazujemo gibanje ki se ustvarja u dihanju in se preprosto zavedamo občutkov ki su povezani s dihanjem.

Na področju nosu lahko začutimo dotik diha ob prehodu skozi nosnice občutljivi do najmanjšega in najrahlejšega dotika zraka u nosnicah.

Če je to pri trebuhu začutimo trebušno steno kako se nežno dviga pri udihu in kako se spušča ob izdihu.

Prekod slej lahko upazimo kako naš um odtava po svoje.

Prisotnost misli ni slaba,

Niti ne je zaželena.

Koliko najbolje lahko se teh misli zavedamo misel opazimo kratko upazimo njeno osebino in moč ki jo ima nad našim umom tr na to misel opuščamo in se s pozornostjom,

Nežno in brez uznemirenja vračamo k dihanju kjer je to najbolj dostopno živo za nas.

Dihanje je naše sitro ki nas vrača u sedanjost in nam omogoča opazovati trenutno doživljanje še posebej ko izgubimo občutek ravnovesja znotraj sebe.

Dopustimo si da usmerimo k dihanju svoju pozornost sako kratko ugotovimo da su nas naše mislije in čustva občutki ali zvoki preuzeli do te mere da smo izgubili stik svojo namero ostajati u zavedanju svojega doživljanja skrbnostjo in radovednostjo opazujemo kakšno je to dihanje za nas u tem trenutku kako ga doživljamo kje ga doživljamo dopustimo da se zavedanje dihanja pomakne nekoliko uzadje i nospred je povabimo občutenje telesa s pozornost jo objamemo celotno telo od glave vse do prstov na nogi dajemo si priložnost opazovati dogajanje u svojem telesu in opazovati občutke takšne kod su pozorni smo na občutke ki su prisotni obstiku s podlago občutek na koži obstiku s oblačilom temperature zraka ob koži občutke u nogah u trupu u rokah ramenih obrazu prepoznavamo kaj je prisotno u telesu za nas u tem trenutku preprosto dopuščamo da su občutki taki kod su da je telo takšno kod je katorkoli opazimo da je naš um odtava u posvoje in se okvarja s mislimi svoj pozornost ljubeče in tudi odločno usmerimo nazaj k občutenju telesa opazujemo koliko smo pripravljeni sve to dogajanje u telesu opazovati brez presojanja in ko opazimo presojanje ali miselnu reakciju tudi to uzamemo kod priložnost za opazovanje in spoznavanje svoje iskušnje osadanjosti lahko se nam zgodi da postanejo določeni občutki zelo intenzivni in močni u tem primeru imamo vedno možnost odločitve kako bomo s njimi ravnali svoju pozornost lahko vrnemo k občutenju diha s zavedanjem lahko spremenimo svoj položaj telesa tako da bo za nas bol udoben in sprejemljiv lahko pa se odločimo ta občutja sprejeti kod priložnost da neposredno spoznavamo naše automatične reakcije in celoten proces tega kaj se dogaja ko se naš um usnemiri opuščamo potrebo da bi se tem trenutkom upirali ali se iskušali iznebiti zmehkobo znotraj sebe in ljubečo pozornostjo ostajamo u njihovi navzočnosti u katerom koli trenutku se lahko zavestno odločimo kako bomo s takimi občutki ravnali in ko tako sedimo dopustimo da se zavedanje telesa pomakne nekoliko vo zadje ve uspredje svoje pozornosti povabimo zvoke koliko najbolje lahko smo polno osredotočeni na sprejemanje časarkoli kar ustopi u naše zavedanje kod zvok bližni zvoki oddaljeni zvoki zavemo se tišine iz katere se zvoki pojavijo in u katero se zvoki vračajo morda lahko upazimo kako naš um zvoke tudi pojmenuje pripoveduje skodbe u njih ih presoja kod zaželene ali ne zaželene koliko najbolje lahko se teh dejavnosti uma zavedamo in pozornost pripeljemo nazaj k zaznavanju samih zvokov ostajamo u zavedanju zvokov ki se sami od sebe porajajo ostajajo in sami od sebe izvenijo in sada ponovno razširimo svoje zavedanje tako da vam uključimo občutenje telesa kod celote in diha u njem na to pozornost usmerimo k mislim in na sam miselni proces tako da misli ne predstavljajo več motnje ali preki nitve pozornosti mislim dovolimo da se gibljajo preko polja naše zavesti dopuščamo im da so preprosto tukaj ne glede na njihova osebino samo sljedimo s pozornostjo kako misli prihajajo in odhajajo med ten ko sami ostajamo prisotni i u tem miselnem dogajanju in to samo opazujemo misli opazujemo tako kod oblake nekatere puhaste in lahkotne druge teške in tamne ki se pomikajo čez nebo se ne prestano pojavljajo spreminjajo in izginjajo med ten ko nebo ostaja u svoji razsežnosti in mirnosti kadarkoli opazimo da nas je tok misli odnesao s seboj se lahko odločimo da se vrnemo ko pozovanju misli ali pa u svoje zavedanje ponovno povabimo občutenje telesa ki nas prav tako privede nazaj u sedanjost pozorni smo na to kako sočutni zmoremo biti s seboj in svojim doživljanjem med ten ko opazujemo misli med ten ko opazujemo svoje misli morda opazimo kako se skupaj z njimi u telesu in umu uzbujejo določena čustva in občutja morda su ta za nas prijetna morda čutimo zadovolstvo mir srečo morda žalost strah togočasje nemir opazujemo kako se nekaterih razveselimo in kako druge zavračamo dopuščamo svojemu polju zavedanja da se van uključijo katera koli občutja in čustva ki uznikaju u našem doživljanju in sedaj raširimo svoje zavedanje tako da upustimo specifični fokus pozornosti ki smo ga ohranjali dosadaj do čustev ali mislij ali zvokov telesa dihanja dovolimo si samo sedeti tukaj in biti polno prisotni usakem trenutku zavedamo se vsega kar ustopa u naše zavedanje in istopa iz zavedanja trenutak za trenutkom sedanjosti nam ni potrebno z ničemr zapelniti dovolje to kar je ostajamo priča s preminjajučemu se toku doživljanja če pridejo misli opazujemo misli če pridejo zvoki opazujemo zvoke u svojem ritmu ponovno zložimo svoju pozornost i njo privedemo nazaj k občutenju diha polno se zavedamo dihanja zraka ki stopa u telo in istopa iz telesa ponovno se povežemo tudi svojim telesom občutki stika s podlago in se zavemo svoje umeščenosti u tem prostoru lahko oblikujemo namen da bomo to zavedanje unesli u preostanek tega dne in ko nam ustreza odprejemo oči in zaključimo zvajo