Sedeča meditacija z zavedanjem dihanja in telesa (Žan Rojc)

Sedeča meditacija z zavedanjem dihanja in telesa.

Transcript

Zauzamemo sedeči položaj na blazini,

Na tleh ali na stolu.

Svojo držo in položajem telesa lahko eksperimentiramo,

Dokler se u izbranem položaju ne počutimo relativno udobno in stabilno,

Brez premikanja.

U veliko pomoč privaji nam bo,

Če je naša drža pokončna in uzravnana,

A vendarle ne toga.

S vertikalno poravnanimi hrbtom,

Vratom in glavo.

Tako bo naš dih lepo potovao.

Drža pa bo izraz,

Notranje budnosti in dostojanstva.

Če nam tako ustreza,

Sedaj dovolimo da se naš pogled zapre.

Občutimo kako se naše telo stika s podlago,

Na kateri sedimo.

Kje je ta stik bolj intenzivan?

Kje šipkejši?

Občutimo svoju prizemljenost,

Težo svojega telesa.

S pozornostjo se sprehodimo preko nok,

Po telesu na uzgor,

Na uzgor preko trupa in rok,

Prek ramen in vratu,

Se do vrha glave.

Na to se zavemo kakšen je položaj celotnega telesa od nok do glave in kako telo zdržuje ravnoteže u tej pokončni dostojanstveni drži.

Sedaj raširimo zavedanje na prostor okoli nas,

Pred nami,

Za nami,

Ob stranih,

Nad nami in pod nami.

Zauzamemo svoj prostor tu in zdaj.

U nadaljevanju sledimo vodenju kolikor najbolje lahko,

Vendar ostanimo ohkrati tudi pozorni na svoju notranju modrost,

Nežni do sebe in stvorimo to,

Kar je za nas u danem trenutku najbolje.

Sedaj privedemo pozornost k tejstvu da dihamo.

Zavedamo se zraka,

Ki z osakim udihom ustopa u telo in z osakim izdihom telo zapušča.

Zavedamo se med tenko udihujemo in zavedamo se med tenko izdihujemo.

Opazujemo gibanje,

Ki se ustvarja ob dihanju in se preprosto zavedamo občutkov,

Ki su povezani s dihanjem.

Dopustimo da se pozornost ustali na tistem mestu,

Kjer je za nas dih najbolj navzoč.

Če je to pri nosu,

Začutimo dotik diha ob prehodu skozi nosnice.

Opčutljivi in pozorni smo do najmanjšega in najrahlejšega dotika zraka u nosnicah.

Če je to pri trebuhu,

Začutimo trebušno steno,

Kako se nežno dviga pri udihu in kako se spušča ob izdihu.

Pozorni smo na to,

Da dihanje morda skušamo nadzorovati ali na nek način nam uplivati.

Spomnimo se,

Da to ni vaja u dihanju,

Tamveč vaja u zavedanju.

Preprosto dopustimo,

Da dihanje diha samo,

Da najde svoj način ustopanja u telo in istopanja iz telesa.

Uglašujemo se s celotnim tokom dihanja.

Spremljamo celotenu dihu od začetka te rostajamo pozorni na to,

Kdaj postane izdih i na to sledimo tudi iz dihu,

Od začetka pa vse do trenutka,

Ko postane u dih.

Preko clej lahko opazimo,

Kako naš um odtava po svoje,

Kako ga pritegne od določene misli,

Spomini,

Predstave,

Skrbi.

To pač naš um počne.

Prisotnost misli ni slaba,

Niti ne zaželena.

Pomemno je to,

Da se teh misli zavedamo in kako znimirao namo.

Naj po to misl očem rkoli.

To misl opazimo.

Kratko opazimo njeno osebino in moč,

Ki jo ima nad našim umom.

Tr na to misl opuščamo in se s pozornostjo nežno in brez uznimirenja vraćamo k dihanju,

Ker je to najbolj dostopno za nas.

Skrbnostjo in radovednostjo opazujemo.

Kakšno je to dihanje za nas u tem trenutku?

Kako ga doživljamo?

Kje ga doživljamo?

Smo še u stiku s dihom?

Pozorni smo na osakršne misli,

S katerimi se prične um ukvarjati.

Tudi na misli o sami meditaciji,

Pa naj bodo te še tako plemenite.

Opuštjevamo osak trenutek,

Osak dih,

Kot vedno nov i jedinstven.

Sedaj ko opazujemo svoje dihanje,

Morda opazimo,

Kako u polje našega zavedanja stopajo razni telesni občutki.

Dopustimo da se zavedanje dihanja pomakne nekoliko ozadje.

I u tem trenutku svoje zavedanje raširimo tako,

Da u njegovo uspredje povabimo kakršnakoli občutja iz celotnega telesa,

Od glave do prstov na nogi.

Dajemo si priložnost opazovati dogajanje u svojem telesu in opazovati občutke takšne kod so.

Pozorni smo na občutke,

Ki su prisotni u obstiku s podlago,

Občutek na koži,

Obstiku s oblečilom,

Občutke u nogah,

U rokah,

Ramenih,

Obrazu.

Opazimo tudi občutke,

Kih u telesu poraja dihanje.

Poznavamo kaj je prisotno u telesu za nas u tem trenutku.

Preprosto dopuščamo,

Da su občutki taki kod so,

Da je telo takšno kod je.

Ni pomemno kakšna občutja se pojavijo,

Opazujemo kako se pojavijo,

Kako nekaj časa ostanejo,

Se spreminjajo i na to izginejo.

Kolikor najbolje lahko,

Zaznavamo kaj je naš dejanski občutek in kaj je misel o temu občutku,

Vrednotenje občutka in kaj je reakcija na občutek,

Ki je ostvarja naš um.

Tudi ta vrednotenja in želje lahko upustimo in si dovolimo da smo točno taki kod smo,

Da čutimo točno tako kod sadaj čutimo.

Opazujemo koliko smo pripravljeni vse to dogajanje u telesu opazovati brez presojanja.

In ko opazimo presojanje ali miselnu reakciju,

Tudi to uzamemo kod priložnost za opazovanje in spoznavanje te svoje iskušnje v sedanjosti.

Lahko se nam zgodi,

Da u nekem trenutku postanejo občutki u določenem delu telesa tako intenzivni in močni,

Tudi neprijetni,

Da preplavijo naše celotno zavedanje.

Tadaj lahko izbiramo kako bomo s temi občutki ravnali.

Lahko s zavedanjem spremenimo svoj položaj telesa,

Tako da bo ta za nas bolj udoben in spremljiv.

Lahko se tudi odločimo,

Da svoju pozornost po vsem preusmerimo od zavedanja telesa in zavedanja teh intenzivnih občutkov k zavedanju samega dihanja.

Lahko pa se odločimo ta občutja sprejeti kot priložnost da neposredno spoznavamo naše automatične reakcije in celoten proces tega kaj se dogaja ko se naš umu znemiri.

Namesto da s temi občutki ravnamo kot zmotnjami,

Ih uključimo u polje svojega zavedanja.

Nanje ne reagiramo,

Temveč s pomoću oddihanja ponesemo našu pozornost od tiste dele telesa,

Kjer su ti intenzivni občutki prisotni.

In tudi če doživljamo da je takšno opazovanje za nas zahtevno,

Se preprosto zavedamo reakciji svojega uma,

Tako kot opazujemo občutke u telesu.

In če doživljamo da se napetost okoli teh teških občutkov ne zmanšuje,

Se lahko zavestno odločimo kaj je za nas prav u tem trenutku.

Odločitev sprejmemo u duhu s odčutja in nežnosti do sebe in svoje iskušnje.

Med opazovanjem telesa lahko znova preverimo tudi svojo telesno držo,

Če je ta še pokončna,

Zravnana,

In tako podpremo svojo notranjo držo budnosti.

Prepoznavamo kaj je prisotno u telesu za nas u tem trenutku.

Preprosto dopuščamo da su občutki taki kot so,

Da je telo takšno kot je.

Lahko oblikujemo namen da bomo to zavedanje unesli u preostanek tega dne in ko nam ustreza,

Odprejemo oči in zaključimo sto vaju.